Če izhajate iz izraza "Stati na svečanosti"

2024 Avtor: Sherilyn Boyd | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2024-01-16 10:18

Glagol "stati" je vnaprej določil invazijo v Normanu in ga je dobro uporabljal srednji angleški čas. V začetku je bila beseda povezana s stanjem na stopalih ali ostati pokonci, čeprav je konotacija vztrajanja na nečem in uporaba predloga "na" z glagolom mogoče najti že v 15. stoletju.

Do konca 16. stoletja se ta zadnji pomen lahko razume v številnih delih, med njimi zlasti William Shakespearovih Henry VI, 2. del (1591) (III. Stopnja II. Faze), ko je vojvoda Suffolk pri razpravi o bližnjem propadu vojvode Gloucester s kraljico Margaretom:

In ne stojite na pokrovih, kako ga ubiti:

Naj bo to po ginsu, z mesarji, s subtilnostjo,

Spanje ali budjenje, 'tis, ne glede na to,

Zato je mrtev….

Sodobni sodobnik Shakespearov, Christopher Marlowe, prav tako uporablja ta pomen v Edward II (1594) (IV. Stopnja, VI. St.). Ko grof Leicester privede kralja Edwarda, pravi:

Tu sem vas aretirala zaradi izdaje.

Ne postavljajte se na naslove, ampak držite aretacije.

Kmalu zatem se zdi, da je bil prvi Shakespeare (v pisni obliki, ki je do danes vsaj preživel) imensko »slovesnost« v Julij Cezar (1599) (II. Stopnja II.), Ko ima Cezarjevo ženo, Calpurnia, ga z:

Cezar, nikoli nisem stal na slovesnosti,

A zdaj me prestrašijo….

Po tem se je stavek precej razširil, kar je razvidno iz manj zvišanih del, kot so tisti s 19. stoletjem, senzacionalistični avtor Wilkie Collins, ki je v Malo romanov napisal: "Molite, da ne stojite na slovesnosti, gospa Callender. Nič, za kar me lahko vprašaš, je treba predati iz opravičila."

Drugi pisatelji v 1800, kot je zgodovinar William Milligan Sloane, v njegovih Življenje Napoleana Bonaparta, je uporabil tudi izraz: "Njegov "mali korziški častnik, ki ne bo stal na slovesnosti", kot ga je imenoval, je bil nominalno poročnik."

Danes je besedna zveza postala vseprisotna v negativnem smislu kot skrajšana metoda za zavračanje nepotrebnih postopkov in pridobivanje pravice do srca zadeve. Kot je Bane povedal Batmanu, preden je "nenamerno" brcnil kostum v letu 2012 Viteški vitek se dviga: "Ne gremo na slovesnost, glej Wayne.”

Bonusovo dejstvo:

Trije brati John Wilkes, Junius Brutus (Jr.) in Edwin Booth, vsi kritično priznani igralci svojega dneva, so se le enkrat pojavili v isti igri skupaj. To je bilo v portretu Julija Cezarja leta 1864, ko je John Wilkes igral Marc Antony; Junius pri Cassiusu; in Edwin igra Brutus. Sredstva iz predstave so bila podarjena k postavitvi kipa William Shakespeare v Central Parku, le južno od Promenade. Kip še vedno stoji tam do danes. Edwin Booth je bil resnični podpredsednik Unionist in Lincoln (ki je zanimivo tudi enkrat rešil življenje sina Abraham Lincoln), medtem ko je bil John Wilkes Booth še bolj fanatičen secesionist. Ko je Edwin obvestil svojega brata, je glasoval za Lincolna, Wilkes Booth naj bi postal jezen in zatrdil, da bo Lincoln kmalu postal kralj Amerike.