Izvor izraza "poleg sebe"

2024 Avtor: Sherilyn Boyd | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-16 09:38

Po tem, ko je William leta 1066 osvojil Anglijo, je francoski jezik postal jezik znanstvenikov, duhovnikov in plemstva v Veliki Britaniji, ki je ostajal tudi tako v veliki meri kot mletje 100 letne vojne med Anglijo in Francijo (1337-1450 let). Vendar pa so bili do konca tega konflikta Angleži precej storjeni s čimerkoli francoskim.

V srednjem angleškem obdobju (okoli 1100-1500) so bile knjige redke, ročno kopirane in bile večinoma napisane v francoščini ali latinici. Ker so angleški jezik postali bolj ogorčeni s Francozi, se je med Britanci pojavila želja po vzpostavitvi jezika običajev, angleščine, kot je celotna država. Prizadevanje za to je bilo tiskanje knjig v angleščini, ne le za študente in dneve na svojih premierih univerz Oxford in Cambridge, temveč tudi za splošno prebivalstvo.

Leta 1476 je William Caxton (1422-1492), ki se je naučil umetnosti tiskanja v Kölnu v Franciji, medtem ko je prevajal Recuyell zgodovine Troya od francoščine do angleščine, je ustanovil prvi angleški tiskarski tisk v Westminsteru. Ko je vdihnil rastoči trg knjig, je takoj začel tiskati izvirna angleška dela (to je, Canterbury Priče), pa tudi prevode (pogosto iz francoskih izdaj). Predvsem je leta 1490 prevedel Aeneid iz francoske različice, Eneydos.

V delu, posvečenem sinu kralja Henrija VII, Arthurja, Caxton prevede francosko frazo "hors de soi" (izraz "zunaj sebe"), da bi "nor in poleg sebe" (glede na Didojevo duševno stanje, ko je izvedela o Aeneasu "odhod"), ki označuje, prvič, da se izraz uporablja v tisku. [1]

Upoštevajte, da je nadomestek "poleg" za "zunaj" popolnoma primeren, saj je bil takrat (čeprav je bil danes zastarel) "zunaj" eden od dobro uporabljenih pomenov "poleg", ki je bil najprej zabeležen v Angleški Wycliffte pridige v 1370. letih.

V vsakem primeru med Eneydos, Canterbury Tales in Le Morte d'Arthur, kot tudi 100 ali več drugih knjig, Caxtonova prizadevanja za pripravo angleščine v Anglijo so pripomogla k standardizaciji črkovanja in uvajanju v modernem angleškem obdobju (1500 - sedanjost).

Bonus Dejstva:

• Beseda "mad" sega v pozno 13. stoletje (srednji angleški čas) in je bila prvotno uporabljena za opis agresivne (zlasti pobegne) živali. Kmalu po začetku zgodnjih tridesetih let je bila uporabljena za ljudi, ki so bili zunaj nadzora in nevarni neprevidni, v nekaj letih pa je "nor" prevzel pomen, ki ga je treba odnesti ali divje navdušiti, kakor tudi nenavadno in duševno neuravnoteženo.
• Večina "selfov" (tj. Samega sebe, samega sebe) je nastala neodvisno med staro in srednjo angleško obdobje. "Sam" je bil eden od prvih, ki izhaja iz njega samomor, medtem ko so "sama," "sama" in "sami" prevzela svoje trenutne oblike v 1300. "Sebe," se je pojavila sprememba starega angleščine "jaz jaz" okoli 1500, medtem ko se "sami" niso pojavili šele v 1520ih in "sami sebi" do 1540-ih. Predvsem je "sam" relativno sodobna oblika, ki je bila prvič zabeležena leta 1827.
• Uporaba "enega" za sklicevanje na govornika sega v gruzijsko obdobje (1714-1830).
• "Kraljevi smo mi", pri čemer govornik, ponavadi oseba z visokim položajem, se nanaša samo na sebe kot "mi", izvira iz starega angleškega jezika, ko je Beowulf v govoru o sebi rekel: "Mi pæt ellenweorc estum miclum, feohtan fremedon "(Prevajal sem, mislim," smo se borili, ta boj in brez strahu smo sirovali sovražnika. ") [2]