Ali je S ali C tiho v vonju?

2024 Avtor: Sherilyn Boyd | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-16 09:38

Kot mnogi angleški besedi je bil vonj pozabil starejše lekseme drugih jezikov - v primeru vonja, angleško-nor- manska in srednja francoska beseda sente. Prvotno (~ 13. Stoletje), kar pomeni značilni vonj živali, je do konca 14. stoletja imelo tudi oznako, ki jo danes poznamo o aromi.

Kot njegov predhodnik je bil vonj v angleščini prvotno napisan brez C (in, ekonomično, nekoristen drugi E), kot v Thomas Hocclevejevem ~ 1422 Priče o Jerelausu:

In to-eek, kot ostro puncohement Kot pat dyuyse ther kowde koli wight, Thow najgloblje han y-preje s pošiljanjem. [1]

Čeprav so bili poslani sposobni ohranjati svojo celovitost večinoma do konca 16. stoletja, glede na lažja pravila črkovanja v angleščini še danes, je po uvedbi vsaj nekaj upornikov uporabljalo francosko črkovanje, med njimi tudi William Caxton v njegov prevod Recuyell of the Zgodovina Troja (~ 1473): "Vsak moški se je vstal od mize, ki se je odreknila in je odšla po posadki in dedi človeka." [2]

Še več, celo v tem zgodnjem obdobju je bilo nekaj nepopravljivih ljubiteljev C, ki se niso mogli upreti, da bi se poskušali prikleniti, kot je na primer različica Stepena Hawesa iz leta 1517 Passetyme užitka ki je pobegnila iz S: "V moji gori, je imel precej cent od dyuers spyces." [3]

Seveda, če upoštevate njegovo črkovanje na splošno, morda Hawesov cent ni imel nobene zveze s pravopisom in je samo tekel svoje.

V vsakem primeru je oseba, ki je najprej odgovorna za tiskanje vonja s S in C, morda v podjetju John Maplet Greenski gozd (1567): "To je zemlja… bi moral dati nosu obiecte tako swete ali ministrski vonj tako močan. "[4]

Očitno kršenje nasipa, kmalu se je vonj s C začel pojavljati v vseh vrstah del, vključno z John Baret's Aluearie (1574), Edward Topsell's Zgodovina zveri z nogami Fovrein prevod Edwarda Grimestona Avity's Posestva, cesarstva in načela sveta (1615).

Do konca tega stoletja, čeprav so ostali ostriži, je bilo jasno, da se je soglasje naselilo z vonjem s C. Toda zakaj?

Kot je razvidno iz zgornjih citatov, je tudi v 16. stoletju angleško črkovanje postalo nepomembno nered. Ko so imeli napolnjenost z kaosom, si je prizadeval za standardizacijo naših besed, zgodnji poskusi pa so bili ironično naslovljeni Sir Thomas Smith De recta et emendate linguæ scriptione (O odpravi in spremembi pisnega angleškega jezika) (1568), Hart & Herald's Orthographie (1569) in vicar Wootton St. Lawrence, Charles Buter's, Angleška slovnica (1634).

Del in paket s to težnjo k slovnični enotnosti je bila skoraj pogumna predanost latinščini. Rojen iz prenovljenega zanimanja za grško in rimsko štipendijo in kulturo, ki je vžgal renesanso, je v ospredje prišla oblika nove latinske besede in postala jezik znanstvenikov po vsej Evropi.

V skladu s tem, ko je prišel čas za standardizacijo črkovanja, so se ti zgodnji angleški ortografi obrnili na jezik, ki so ga najbolj radi. In ker je bil sistem, ki so ga poskušali razviti, so bile besede včasih združene v kategorije, da njihove etimologije niso natančno prilegale.

Imenovana analogna sprememba ali preoblikovanje, to je proces ustvarjanja novega dela besede od nekaj, kar je že dobro znano. Na primer, če veste, da je beseda za več kot eno ptico ptica in če je za več kot eno mačko mačk, potem lahko na koncu sklepate, da je beseda za več kot en pes psov.

Vendar pa vas lahko ta postopek včasih pripelje do zavajanja, na primer, če ste mislili, da je beseda za več kot eno miško miška ali za več kot en jelen jelenov. In to je nekaj podobnega temu, kar se je zgodilo z vonjem, čeprav ni jasno, ali so se zmotili glede na njegovo rodovitnost ali pa ga je bilo vseeno.

Obstajajo številne besede z latinskimi koreninami, ki so podobne vonju, ki očitno nima latinske dediščine. Med njimi je tudi prizor, katerega prednik je vključeval latinsko besedo scēna, žezlo, ki je nastala iz latinskega scēptruma in znanosti, ki bi lahko svojo rodovino neposredno izsledila latinskim znanstvenikom.

In ker je bilo za te latinoafile veliko bolj priporočljivo, da se čim bolj človeško obrnejo na svoj najljubši jezik, je bila usoda vonj zapečatena.