Kako so bili Hieroglyphics prvotno prevedeni

2024 Avtor: Sherilyn Boyd | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-16 09:38

Hieroglifi so bili elaborirani, elegantni simboli, ki so se uporabljali v starem Egiptu. Simboli so okrasili templje in grobnice faraonov. Kljub temu, da so bili precej okrašeni, so se v vsakodnevnem življenju običajno uporabljali drugi scenariji, kot so demotika, predhodnica koptskega jezika, ki se je v Egiptu uporabljala do 1000. let. Ti drugi scenariji so bili podobni različnim hieroglifičnim pisavam - vašemu klasičnemu Times New Romanu Jokermanu ali Vivaldiju.

Na žalost so hieroglifi začeli izginiti. Krščanstvo je postajalo vse bolj priljubljeno, okrog 400 A.D. hieroglifikov pa je bilo prepovedanih, da bi prekinili tradicijo egipčanske "paganske" preteklosti. Zadnji datirani hieroglif je bil izklesan v templju na otoku Philae v 395. letih. Koptski je bil nato napisan in govorjen - kombinacija štiriindvajsetih grških znakov in šest demotičnih znakov - pred širjenjem arabščine je pomenilo, da je Egipt odrezan od zadnja povezava z njegovo jezikovno preteklostjo.

Ostanali so bili templji in spomeniki, zajeti v hieroglifično pisanje, in brez znanja o tem, kako jih začeti prevajati. Znanstveniki in zgodovinarji, ki so v naslednjih nekaj stoletjih analizirali simbole, so menili, da je to oblika starega pisanja slik. Tako namesto, da bi simboli prevajali fonetično - to pomeni, da predstavljajo zvoke - jih je dobesedno prevedel na podlagi slike, ki so jo videli.

Šele do 19. julija 1799, ko so francoski vojaki odkrili preboje v prevajanju, je bilo pod napovedom Napoleona Bonaparteja razširjeno gradišče v el-Rashidu ali Rosetti. Medtem ko so razkrili starodavno steno, so odkrili veliko ploščo granodiorita, ki nosi napis v treh različnih scenarijih. Preden so Francozi imeli veliko možnosti, da jo preučijo, je bil kamen predano Britancu leta 1802 po Kapitalski pogodbi.

Na tem kamnu, znanem kot Rosetta Stone, so bili trije scenariji hieroglifi, demotiki in grški. Kmalu po prihodu v britanski muzej je grški prevod pokazal, da je napis odlok Ptolemyja V., izdanega v 196 B.C. v Memphisu. Eden od najpomembnejših vrstic uredbe je ta določba, ki jo je določil Ptolemej V: "Odlok naj bo napisan na steli trdega kamna, v svetem pisanju, pisanju dokumentov in grški pisavi." "Sveto pismo" je bilo hieroglifi in "pisanje dokumentov", ki se nanašajo na demotične - to je potrdilo, da je bil napis trikrat istega sporočila, s katerim se je začel končno prevajati hieroglifi!

Eden od velikih težav je bil, da bi lahko poskušali prevajati pisno besedilo vse, kar so želeli, vendar ne bi dalo prevajalcem idejo o zvokih, ki so nastale ob besedilu. Leta 1814 je Thomas Young odkril vrsto hieroglifov, obkroženih z zanko, imenovano kartuša. Kartuša je označil nekaj pomembnega, kar je lahko hipoteza Young pomenila nekaj pomembnega, podobnega kot izkoriščanje ustrezne imenice. Če je bilo ime faraona, bi bil zvok relativno podoben načinu, kako se imena običajno izgovarjajo v številnih drugih jezikih, kjer poznamo izgovorjavo.

Vendar pa je Young še vedno delal pod iluzijo, da so hieroglifi pisali s slikami, kar je na koncu povzročilo, da opusti svoje delo, ki ga je imenoval »zabava nekaj ur za prosti čas«, čeprav je uspel uspešno povezati številne hieroglifi s svojimi glasbenimi vrednotami.

Nekaj let kasneje je Jean-Francois Champollion na koncu leta 1822 zlomil kodo. Champollion je imel dolgo časa obsedenost s hieroglifiko in egipčansko kulturo. Čeprav je že dolgo postal mrtev jezik, je celo govoril tekoče. Z uporabo Youngove teorije in osredotočanjem na kartuše je našel enega, ki je vseboval štiri hieroglifi, od katerih sta zadnja dva znana kot "s" zvok. Prvi je bil krog z veliko črno piko v središču, za katerega je mislil, da predstavlja sonce. Izkopal je v svoje znanje koptskega jezika, ki ga prej ni štel za del enačbe in vedel, da je "ra" pomenilo "sonce". Zato je bila beseda, ki ustreza, faraon Ramses in povezava koptskega in hieroglifika je bila sedaj popolnoma jasna.

Šampolionova raziskava je zagotovila zagon, da bi se kroglica vrtela na hieroglifskem prevajanju. Sedaj je dokazal, da hieroglifi niso le pisanje slik, temveč fonetični jezik. Šampolion je nato nadaljeval s prevajanjem hieroglifičnega besedila v templju v Egiptu, ki je na svoji poti opazoval svoje prevode. Ugotovil je fonetično vrednost večine hieroglifov. Dobro je bilo, da je obdržal obsežne opombe, saj je tri leta kasneje trpel možgansko kap in umrl v starosti 41 let. Brez teh zapiskov bi bil velik napredek, dosežen pri prevodih, izgubljen.

Bonus Dejstva:

• Rosetta Stone zdaj sedi v Britanskem muzeju, kjer je že od leta 1801.
• Za roževinski kamen se običajno šteje črni bazalt zaradi temne barve.To je nepravilno - temna barva je dejansko posledica plasti karnauba voska, ki je bil postavljen na kamen, da bi ga zaščitil pred olji na prstih ljudi, ko so preučevali besedilo.
• Nobenega prevoda dekreta, napisanega na Rosetta Stoneu, ni narejen zaradi manjših razlik v besedilu in še vedno razvijajočega razumevanja jezika, vendar je prevod prevoda na voljo na spletni strani britanskega muzeja.
• Približno 45 cm visok, širok 28,5 cm in debel 11 cm, kamen Rosetta tehta več kot 1700 funtov. Kljub temu kamen ni popoln. Številne vrstice besedila so zdrobljene ali popolnoma odsotne. Na žalost je preostali kamen izgubljen do časa.
• Kamen je bil dvakrat premaknjen iz razstave v Britanskem muzeju. Ob koncu prve svetovne vojne so se muzejski delavci bali za varnost kamna zaradi bombardiranja v Londonu. V Holborn se je preselil na postajo 50 metrov pod tlemi in tam ostala dve leti. Leta 1972 je bil premaknjen v Lourve v Parizu, ki se je prikazal poleg Champolliona Lettre, ki opisuje prevod hieroglifov na svojih 150^th obletnico objave.
• Leta 1802 so bili napisi ometov napisov in poslani na univerze v Edinburghu, Oxfordu in Cambridgeu, pa tudi v Trinity College Dublin.