Razvoj francoskega jezika

2024 Avtor: Sherilyn Boyd | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-16 09:38

Jezikovni predniki

Že preden je bila Francija, je bil Gaul (kakor je bil znano Rimljanom) zasedel več keltskih plemen. Potem, ko je Julius Caesar zmagal v 1^st stoletje pr. n. št. (veni, vidi, vici), avtohtoni keltski jeziki so nadomestili priljubljena oblika pogovornega latinskega jezika, ki izhaja iz klasičnega jezika elite, znanega kot vulgarni latinščini.

V 4^th stoletju, se je začelo invazirati vrsta germanskih plemen, vključno s Burgundi, Vizigotom in Franki. Mešanje njihovih germanskih narečij z vulgarno latino avtohtonega prebivalstva, na desetine lingua romana rustica, ki je odražala edinstveno jezikovno kombinacijo svojega kraja.

Ko so se Franki v Clovisu pojavili kot prevladujoča sila v Franciji v petih letih^th V začetku stoletja je Frankish postal jezik aristokracije. Čeprav je v tistem času le malo drugih govorilo, se lahko francoski vpliv na sodobne francoske besede še danes vidi v besedah, kot so blanc, bleu, guer, brun, fauve in trop.

Stari francoski

Prvi zapis starega francoskega je Le Serment de Strasbourg, zakletva, ki je razglasila zavezništvo med svetim rimskim cesarjem Charlesom II in Louisom Nemcem leta 842. Vendar je med francoskimi ljudmi večina še vedno govorila predvsem (manj kot 1% bi lahko pisala) svoje lokalne lingua romana rustica, ki so se dramatično razlikovale tako na nacionalni kot tudi na regionalni ravni.

Severno od reke Loire, olje langues d'olje ("olje" je beseda za "da") je bila pogosta, z različicami, vključno z Normanom in Gallo. Južno od Loare, jezera d'oc, (kjer je "oc" bila beseda za "da"), prevladovala in njene variante vključujejo Provençal in Langdocian.

Seveda so se pojavili tudi drugi vplivi, na severovzhodu pa so še govorili germanski jeziki, kot sta flamski in alzacijski, medtem ko so bili na jugozahodu baskanski in drugi narečji pogosti.

Dejstvo je, da je starega francoskega jezika, ki ga poznamo, govorili samo v Île-de-France (pokrajine, ki obkrožajo in vključno s Parizom). Zapleten jezik je bilo težko obvladati s svojimi 33 samoglasniki, 16 diftongi in različnimi drugimi zvoki, ki jih je težko izgovoriti.

Kljub temu je eno največjih del francoske literarne tradicije, Pesem Rolanda, je bil napisan v tem obdobju v 11^th stoletje.

Srednji francoski

Na srečo se je jezik razvil in do 16. leta^th stoletja je bilo francosko zelo poenostavljeno. Večina diftongov je bila odpravljena in struktura stavkov postala bolj standardizirana. Kljub temu pisani Francozi so ohranili številne njene latinske značilnosti in med temi razlikami in veliko nepismenostjo ljudi, lahko le približno 2% prebivalcev bere in napiše srednji francoski jezik.

Veliki preskok pri približevanju Francozu ljudem se je zgodil leta 1539, ko je kralj François I izdal Odlok o Villers-Cotterêtsu, s katerim je zapisal, da bo francoski, ne pa latinski, uradni jezik te države. Čeprav je to zagotovilo, da so bile upravne zapise in sodni postopki odslej zabeleženi v francoskem jeziku, je večina ljudi zunaj elitnih krogov v Franciji še vedno govorila in opravila svoje poslovanje v svojem lokalnem jeziku (imenovano tudi patois).

Kljub temu je bil jezik vse bolj priljubljen in založniki so želeli tiskati dela v francoščini, čeprav jih je le malo poznalo jezikovno zapleteno slovnično ureditev. Posledično stanje je imelo posledice, ki jih imamo danes:

V tem obdobju je današnji francoski dolg prekomerno zapleteno črkovanje… [Avtorji] so zapustili stvari do tipografov, ki so bili plačani glede na dolžino besede! Tipografi so se trudili, da so stvari bolj naučene in zapletene…. Ti trendi… med drugim uvaja cedillo, apostrof in naglas….

Sodobni francoski

Zgodovinarji razdelijo razvoj sodobnega francoskega v več obdobij.

The Grand Siècle

V drugi polovici 17. stoletja^th Century, pod vodstvom močnih voditeljev, kot so kardinal Richelieu in King Sun, Louis XIV, je Francija uživala v obdobju blaginje, znanem kot Grand Siècle. Da bi utrdili svojo absolutno moč, je postala ključna centralizacija in standardizacija. Leta 1635 je Richelieu ustanovil Académie française za promocijo in policijo francoskega jezika.

Akademski akademiki so postavili nalogo, da se jezik čisti. Posledično so bile izločene številne besede, ki so bile prej uporabljene, zlasti tiste, ki so bile edinstvene za pokrajine ali so bile izposojene iz drugega jezika. Pisni in govorjeni francoski jezik je postal bolj praktičen in manj cvetel, in zahteva, da zapusti pluralno "tiho", je bila ugotovljena.

Do leta 1714 je francoski jezik, ki je postal primarni jezik aristokracije, prvič uporabljen v mednarodnem sporazumu s Rastattsko pogodbo. Od takrat do prve svetovne vojne (1914-1919) je francoski jezik ostal jezik mednarodne diplomacije. Kot je svetovni rimski cesar Charles V opisal:

Govorim angleščino trgovcem, italijanščini, ženskam, francoščini, španščini, Bogu in nemščini, na mojem konju.

Razsvetljenstvo

Z vzponom angleške oblasti po Pariški pogodbi (1763) so revolucionarne ideje njegovih največjih političnih mislecev, kot je John Locke, imelo izjemen vpliv na francosko misel in filozofe, med njimi Jean-Jacques Rousseau in Voltaire. Poleg utrjevanja revolucionarnih idej o svobodi, naravnem pravu in človekovih pravicah so ti vplivni angleščini prispevali tudi k francoskemu besednjaku.

Poleg tega, ker se je prevoz izboljšal in so ljudje potovali med mesti in podeželjem za delo in trgovino, so francoski vedno bolj pogosti in začeli zamenjati lokalne patoje. Hkrati je izboljšano potovanje pomenilo večji tuji vpliv, zaradi česar so francoski leksikon vstopili številni nemški, italijanski, grški, latinski in španski besedi.

Kljub temu nobena francoska monarhija in katoliška cerkev niso imeli zanimanja za poučevanje splošnega prebivalstva o svojem nacionalnem jeziku, do takrat, ko so se cerkve odvijale v žlahtnini, formalno poučevanje pa je bilo še vedno na latinščini.

Francoska revolucija

Po nevihti Bastille 14. julija^th, 1789, ljudje so začeli trdo delo ustvarjanja republike. Mnogi verjamejo, da je to najboljši način za to, da združimo francoske ljudi s skupnim jezikom. Kot je rekel eden republikanec:

Monarhija je imela razloge za pritrjevanje k Vavelovemu stolpu. V demokraciji je ohranjanje državljanov, ki ne poznajo nacionalnega jezika in ne morejo nadzirati oblasti, izdaja domovine. V prosti državi mora biti jezik en sam za vse..

Dejansko je eden od takih voditeljev, Abbé Grégoire, videl standardizacijo jezika kot neizogibno nujnost:

Lokalni narečji, ki jih sestavlja šest milijonov francoskih ljudi, ki ne govorijo nacionalnega jezika, bodo postopoma izginili, ker - in tega ne morem pogosto povedati - politično je bolj pomembno izkoreniniti to raznolikost grobih idioma, ki podaljša začetek razuma in starost predsodkov.

V času vladavine groze, želja po boju proti: "les idioms anciens, welches, gascons, celtiques, wisigots, phocéens et orientaux"Dosegla vrh in v začetku leta 1794 izdala odlok, ki je usmeril takojšnjo (v desetih dneh) imenovanje francosko govorečih učiteljev v vseh okrožjih, kjer ni govoril francoski. Čeprav so bile nekatere strožje zahteve, predlagane med Terrorjem, sčasoma opuščene, so ti ukrepi v končni fazi pripeljali do samega francoskega jezika, ki je bil uradni jezik v vseh šolah.

Do osemdesetih let prejšnjega stoletja je po vsej Franciji uvedeno svobodno in obvezno izobraževanje po zakonu Jules Ferry, ki je vključevalo zahtevo, da se pouk pouči v francoščini. Danes ima Francija 99% stopnjo pismenosti.